Obravnava celiakije

Je snov (beljakovina), ki lahko sproži alergijsko reakcijo.

Aminokisline so gradniki beljakovin.

Antiendomizijska protitelesa.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA, ki so usmerjena proti endomiziju. so zelo specifičen krvni označevalec za celiakijo, vendar niso vedno prva izbira. Njihovo prisotnost lahko zanesljivo določijo le izkušeni laboratorijski specialisti, zato niso dostopna v vseh laboratorijih.

Antigliadinska protitelesa.

Nevrološka motnja, za katero je značilno pomanjkanje nadzora nad gibanjem oz. motena koordinacija gibanja, ki predvsem vpliva na hojo.

Do nje pride, ko se črevesne resice (=prstaste strukture v tankem črevesu, ki povečajo površino črevesa) znižajo in povzročijo izravnavo črevesne površine in s tem manjšo absorptivno površino. 

Pri avtoimuni bolezni jeter telesni imunski sistem napade jetra in žolčne vode, kar vodi v okrnjeno delovanje teh organov.

Avtoimuna bolezen ščitnice se lahko kaže s povečano ali zmanjšano funkcijo ščitnice. Le-ta proizvaja hormone, ki vplivajo na metabolizen in izgradnjo beljakovin. 

Beljakovine, ki jih ob bolezni imunske celice tvorijo proti tkivu lastnega telesa. 

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA, ki so usmerjena proti tkivni transglutaminazi; so krvni označevalec, ki je značilen za celiakijo in jih je preprosto določati v krvi. Zato so prva diagnostična preiskava pri sumu na celiakijo.

Odvzem tkiva oz. celic, ki jih lahko nadalje analiziramo in ocenjujemo prisotnost, vzrok oz. obseg bolezni. Preiskavo kasneje opravimo z mikroskopom in občasno s kemijskimi analizami. Poznamo različne vrste biopsije. Pri nekaterih se odvzame le majhen del tkiva, včasih pa se odvzamejo večji deli tkiva ali se odstrani celotna sprememba.

Bolezeni srca predstavljajo različne bolezni, vključno z boleznimi krvnih žil (npr. bolezen koronarnih arterij), težave s srčnim ritmom (aritmije) in prirojene srčne bolezni (prirojene srčne napake).

Zelo redka, a huda komplikacija nezdravljene celiakije, ki jo označujejo hude gastrointestinalne težave, skupaj z znaki dehidracije in podhranjenosti. Zahteva zdravljenje v bolnišnici z ustreznim nadomeščanjem tekočin in skrbnim nadzorom.

Je zadnji del prebavnega trakta, znan tudi kot kolon. Njegova naloga je absorpcija vode in hramba odpadnih produktov v obliki blata. 

Dekstroza je enostavni sladkor, ki je kemično enak glukozi, vrsti sladkorja, ki ga imenujemo tudi krvni sladkor.

Kromosomska nepravilnost, pri kateri so namesto dveh, tri kopije kromosoma 21. Značilna je različna stopnja intelektualne onemoglosti, nizka rast, zmanjšan mišični tonus ter značilne obrazne poteze (sploščen obraz, poševne oči, majhna usta s štrlečim jezikom itd.) 

Prvi del tankega črevesa, ki je pomemben za absorpcijo različnih hranil. 

Dvojčka, ki se razvijeta iz dveh jajčnih celic. Drugo poimenovanje je neidentična dvojčka.

Klinični preskus ali test, ki vključuje ljudi, in omogoča testiranje učinka določenega načina zdravljenja ali posega v primerjavi s placebom. Da bi preprečili subjektivno interpretacijo rezultatov ukrepov, niti preiskovalec niti preiskovanec ne vesta ali oz. kateri preiskovanec prejema placebo in kateri ne. Po tem ko so zbrani vsi podatki, se podatki o tem, kdo je bil deležen katerega načina zdravljenja oz. ukrepanja, razkrijejo in ugotavlja se, kateri način je bil uspešnejši.

Izločanje telesnih žlez na površine, ki so v stiku z okolico, npr. znoj, ki ga izločajo žleze znojnice v koži, ali prebavni encimi, ki jih proizvaja trebušna slinavka in jih izloča v črevesje, kjer razgradijo različna hranila.

Različni tipi encimov imajo različne funkcije v našem telesu, na primer, nekateri delujejo kot majhne škarjice, ki razgrajujejo delce hrane ali preoblikujejo določene molekule.

Pomeni „znotraj mišice“ in predstavlja vezivno tkivo, ki obdaja posamične mišične celice.

Preiskava delov telesa z endoskopom. Endoskop je običajno dolga in tanka naprava z virom svetlobe, ki omogoča vpogled v različne dele telesa, kot je npr. črevesje.

Dvojčka, ki se razvijeta iz ene jajčne celice. Drugo poimenovanje je identična dvojčka. 

Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano

Predstavniki kratkoverižnih ogljikovih hidratov, ki se slabše absorbirajo v tankem črevesu. Namesto tega neprebavljeni pridejo v debelo črevo, kjer jih prebavijo črevesne bakterije. Hrana bogata s FODMAP so žita (pšenica, ječmen, rž), zelenjava (pesa, komarček, grah), stročnice, mlečni izdelki in mnogo vrst sadja. Z dieto z nizko vsebnostjo FODMAP ne smemo začeti sami brez poprejšnjega posveta z zdravnikom ali dietetikom.

Znan tudi kot folna kislina in vitamin B9. Pripada skupini vitaminov B.

Zdravnik, usmerjen v zdravljenje bolezni prebavnega sistema. 

Vsebujejo načrt za izgradnjo vseh molekul, ki tovorijo dele telesa ali so odgovorne za metabolizem.

Ena od komponent glutena.

Glikemični indeks (GI) relativno uvršča ogljikove hidrate v živilih glede na to, kako vplivajo na raven sladkorja v krvi.

Glukozni sirup je narejen iz škroba. Uporablja se za sladkanje hrane, za mehčanje teksture hrane in dodajanje volumna. Je brez glutena, neodvisno od tega iz česa je narejen.

Katerakoli trdna snov (v nasprotju s tekočino), ki je uporabljena kot vir prehrane. Termin je pogosto uporabljan pri dojenčkih ob prehodu na mešano hrano. Sem sodi vsa hrana, razen materinega mleka ali mlečne formule.

HBA1c je krvni test, ki predstavlja povprečno raven glukoze v krvi v razponu nekaj mesecev. Uporablja se kot presejalni in diagnostični test za prediabetes in diabetes.

Hud, srbeč izpuščaj, ki je povezan s celiakijo.

Vzrejanje rastlin in živali različnih vrst ali ras, imenovano tudi križanje.

Je nenormalno visok nivo glukoze (sladkorja) v krvi.

Poglobitev oz. podaljšanje kript, ki je posledica pretirane proliferacije celic.

Je nenormalno nizek nivo glukoze (sladkorja) v krvi.

Nenormalno nizka koncentracija beljakovin v krvi. Možni so različni vzroki, med katere sodijo premajhen vnos beljakovin, malabsorpcija ali različne bolezni, kot so npr. bolezni jeter ali vranice. Posledica hipoproteinemije je pojav edemov oz. oteklin različnih delov telesa zaradi neustreznega kopičenja tekočine.

Okvara vranice, ki se kaže s povečanim tveganjem za okužbe.

Pregled vzorcev tkiva z mikroskopom.

Ena od specifičnih variant genov, ki so močno povezani z nastankom celiakije.

Ena od specifičnih variant genov, ki so močno povezani z nastankom celiakije.

Skupina genov, ki kodirajo poglavitni kompleks tkivne skladnosti (=poglavitni histokompatibilnostni kompleks (PHK), angl. major histocompatibility complex (MHC)). Te beljakovine, ki se nahajajo na površini celic, so odgovorne za uravnavanje imunskega sistema pri ljudeh.

Specifične variante genov HLA, ki so močno povezane z nastankom celiakije in tudi drugih avtoimunskih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 1.

Vnetje sklepov neznanega izvora. Gre za najpogostejšo obliko artritisa (t.j. vnetja sklepov) pri otrocih in mladostnikih. Tipično povzroči vztrajajočo bolečino v sklepih, oteklino in togost sklepov. Traja lahko nekaj mesecev ali pa je kroničen.

V našem telesu je pet tipov protiteles, ki jih imenujemo imunoglobulini (Ig), to so IgA, IgM, IgD, IgE in IgG. IgA ščiti pred okužbami sluznic, ki pokrivajo dihala, spolovilo in prebavni trakt.

Gre za primarno imunsko pomanjkljivost, za katero je značilna nemerljivo nizka raven imunoglobulinov A (IgA) v krvi in izločkih, pri tem pa raven drugih imunoglobulinov ni znižana. Imunoglobulin je drugo ime za protitelo. 

Drugo ime za protitelesa. Imunoglobuline (Ig) sproščajo specialne imunske celice. Imunoglobulini reagirajo s tujimi snovmi, kot so bakterije ali virusi, in pomagajo pri njihovem uničenju. Poznamo več vrst imunoglobulinov (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM), naloga vseh pa je, da nevtralizirajo škodljive snovi.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA. Najdemo jih predvsem v sluznicah, npr. v tankem črevesu, dihalih in celo v solzah in slini.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgE. Sodelujejo pri razvoju alergij. So najmanj zastopana med vsemi protitelesi, vendar lahko sprožijo zelo močno imunsko reakcijo.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgG. IgG protitelesa predstavljajo 80 % vseh protiteles, kar jih postavlja na vodilno mesto pri dobro delujočem imunskem odgovoru.

Obrambni sistem našega telesa, ki ga sestavlja veliko bioloških struktur in procesov znotraj organizma. Odgovoren je za razlikovanje telesu tujih snovi od njegovih lastnih ter za zaščito telesa pred okužbo in tujimi snovmi, na primer virusi in bakterijami.

Eksokrina insuficienca trebušne slinavke pomeni, da trebušna slinavka ne izloča dovolj encimov, ki so potrebni za razgradnjo hranil. Posledica je neustrezna absorbcija hranilnih snovi. Endokrina insuficienca trebušne slinavke pomeni neustrezno izločanje hormona inzulina, ki je potreben za uravnavanje krvnega sladkorja kot vira energije.

Raziskave, ki običajno naključno razvrstijo udeležence v skupine, ki prejmejo različno vnaprej določeno terapijo, na primer različen protokol uvajanja glutena. Udeležence raziskave nato daljše časovno obdobje spremljamo v nadzorovanih pogojih. Te raziskave se izvajajo za preverjanje različnih hipotez. Z njimi lahko potrdimo ali ovržemo vzročno-posledična razmerja. Vse te raziskave potrebujejo dovoljenje etične komisije, ne glede na to, ali je intervencijski ukrep zdravilo ali ne. 

Specialne imunološke celice, ki se nahajajo sluznici npr. v prebavilih ali reproduktivnih organih. Ko pridejo v stik z beljakovinami, ki jih smatrajo za nevarne (npr. bakterije ali alergeni), reagirajo tako, da uničijo okužene celice. Število intraepitelnih limfocitov je povišano pri trajnem vnetju, kot je npr. celiakija.

Naravni hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in ki uravnava nivo sladkorja v krvi, tako da omogoča vnos glukoze v celice našega telesa.

Kalcij je mineral, ki ga naravno najdemo v prehrani, še posebaj veliko ga je v mlečnih izdelkih. Kalcij je potreben za veliko funkcij v telesu, še posebej pri nastanku kosti in vzdrževanju kostne mase.

Imenuje se tudi motnja strjevanja krvi. Motena je sposobnost strjevanja krvi, kar vodi v podaljšane in obilnejše krvavitve.

Alergološka preiskava pri kateri se z drobno iglo v povrhnji sloj kože z vbodom vnese kapljica alergena. Če pride do kožne reakcije, je to znak, da bo telo reagiralo na testirani alergen z alergijsko reakcijo.

Vdolbine v sluznici tankega ali debelega črevesa.

Nitaste stukture, ki se najahajo v jedru celic in vsebujejo genetske informacije, zapisane v molekulah DNK. Vsebujejo načrt izgradnje našega telesa. 

Je encim, ki razgradi mlečni sladkor laktozo v glukozo in galaktozo.

Limfom je vrsta raka imunskega sistema in belih krvnih telesc. Če se razvije v tankem črevesu, ga imenujemo črevesni limfom. Je redek zaplet celiakije. Prognoza je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so stopnja, razširjenost, odgovor na zdravljenje in splošno zdravstveno stanje bolnika.

Avtoimuna bolezen, za katero so značilna srbeča, pordela, vneta in luščeča se področja kože. Ta področja lahko pokrivajo le nekatere predele, lahko pa zajamejo celotno telesno površino. Smatra se, da gre za genetsko bolezen, ki jo sprožijo okoljski dejavniki, npr. zdravila ali stres. Specifičnega zdravljenja ni, vendar je možna dobra kontrola simptomov.

Makrohranila so največji razred hranil, ki jih telo potrebuje, in vključujejo beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe.

So vrsta sladkorja, ki je se uporabljajo kot prehranski dodatek. Maltrodekstrin je lahko prebavljiv, absorbira se hitro kot glukoza in lahko je ali zmerno sladek ali skoraj brez okusa. Pogosto se uporablja v gaziranih pijačah in v sladkarijah. Lahko ga najdemo tudi kot sestavino različne predelane prehrane.

Maščobe so ene od treh makrohranil v naši prehrani. Obstajajo različne vrste maščob, ki jih uporabljamo v naši prehrani: nasičene maščobe, transmaščobe in nenasičene maščobe. Nenasičene maščobe so na splošno bolj zdrave od nasičenih maščob in transmaščob.

Metabolni sindrom je skupek različnih stanj - zvišanega krvnega tlaka, visokega krvnega sladkorja, prekomerne telesne maščobe okoli pasu in nenormalnega nivoja holesterola ali trigliceridov, ki se pojavljajo skupaj, kar povečuje tveganje za bolezni srca, kap in sladkorno bolezen.

Ponavljajoči napadi zmernega do hudega glavobola, ki jih pogosto spremljajo slabost, bruhanje, omotica in preobčutljivost na svetlobo in zvok.

So hranila, ki so potrebna le v majhnih količinah (manj kot 100 mg na dan). Ne zagotavljajo energije, ampak so pomembna za različne telesne funkcije. Skupino mikrohranil predstavljajo vitamini, nekateri minerali in elementi v sledovih. Nasprotno pa telo v večjih količinah potrebuje makrohranila. To so maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati in se lahko uporabijo za proizvodnjo energije.

Minerali v prehrani so anorganske spojine, ki so potrebne v majhnih količinah za uravnavanje različnih funkcij v telesu. Ločimo 2 razreda: makrominerale in mikrominerale. Makrominerale potrebuje telo v relativno velikih količinah, večjih od mineralov v sledovih, ki jih telo potrebuje v sorazmerno majhnih količinah. Različne vrste makromineralov so kalcij, natrij in kalij. Primeri mineralov v sledovih so železo, fluorid in jod.

Vnetje srčne mišice.

So vrsta maščob, ki so tekoče pri sobni temperaturi. Pridobivamo jih iz rastlin kot so oljka, arašidi, koruza, bombaževec, sončnica, žafran ali soja. Nenasičene maščobe so boljše od nasičenih maščob.

Svetovna zdravstvena organizacija jo definira kot porodno težo novorojenčka, ki znaša 2499 g ali manj, ne glede na gestacijsko starost.

Ogljikovi hidrati so ena od treh makrohranil (skupaj z beljakovinami in maščobami), ki sestavljajo našo prehrano. V bistvu so sladkorne molekule v različnih kombinacijah. Škrob, ki je zelo dolga veriga molekul sladkorja, je najpogostejši ogljikov hidrat v naši prehrani.

Kužni organizem, ki lahko povzroči bolezen, na primer virus ali bakterija.

so deli beljakovin

Nezmožnost srca za ustrezno črpanje krvi po telesu.

Je porod pred 37. tednom gestacije.

So eni od treh makrohranil, ki jih uporablja telo kot vir energije (kalorije). Beljakovine so kompleksne organske spojine, sestavljene iz verig aminokislin.

Protin je vrsta artritisa, ki povzroči vnetje ponavadi v enem sklepu in se začne nenadoma. Artritis pri protinu povzroči odlaganje kristalov sečne kisline v sklep.

Protitelesa proti deamidiranemu peptidu gliadina, ki je del glutenskega kompleksa. Z izrazom deamidiran se označuje dejstvo, da je bila osnovna struktura gliadina že spremenjena pod vplivom delovanja tkivne transglutaminaze.

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi.

Neustrezna mineralizacija kosti v otroštvu, ki je posledica pomanjkanja vitamina D. Povzroči lahko deformacije kosti, kot tudi pogostejše zlome.

Je izraz za bolezni, pri katerih se nenormalne celice delijo brez nadzora in lahko napadejo bližnja tkiva. Rakave celice se lahko razširjajo tudi na druge dele telesa po krvnem in limfnem sistemu.

Kadar simptomi in znaki celiakije ne izginejo oz. se ponovijo navkljub strogi brezglutenski dieti, zdravniki to stanje imenujejo refraktorna celiakija.

Obdobje, v katerem znaki ali simptomi bolezni izginejo ali se zmanjšajo.

Majhni, prstasti izrastki, ki se širijo v lumen tankega črevesa. Resice povečajo notranjo površino črevesne stene in omogočijo na razpolago večjo površino. 

Virus, ki povzroča hudo drisko, predvsem pri otrocih.

Injiciranje zdravila z anestetičnim učinkom, ki bolnika umiri ali uspava.

Je pogosta bolezen črevesja, ki nastane zaradi motenj motilitete črevesja in preobčutljivosti črevesja. Za to bolezen so značilne bolečine v trebuhu, napihnjenost, sluz v blatu, zaprtje ali driska ali izmenjevanje driske in zaprtja.

Sladkorna bolezen tipa 1 je nepopravljivo stanje, pri katerem pride do avtoimunega uničenja celic v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Trebušna slinavka zato ne more več proizvajati zadostnih količin inzulina. Brez inzulina celice v telesu ne morejo absorbirati glukoze (sladkorja), ki jo potrebujejo za proizvodnjo energije. Slaba proizvodnja inzulina tako vodi do visoke koncentracije glukoze v krvi in ​​motenj presnove energije. Zato so potrebne dnevne injekcije inzulina.

Je dolgotrajna metabolna bolezen, za katero je značilen visok krvni sladkor v daljšem časovnem obdobju. Celice v telesu postajajo odporne proti inzulinu, ki je navadno odgovoren za absorpcijo glukoze v telesnih celicah. Če je ne zdravimo, lahko ima resne kratkoročne in dolgotrajne zaplete. Zelo visoka raven sladkorja v krvi prizadene krvne žile v več organih, kar vodi do več zdravstvenih težav. Zdravljenje običajno vključuje prilagajanje prehrambenih navad, zmanjšanje prekomerne teže, fizično vadbo in jemanje zdravil. V hudih primerih so potrebne vsakodnevne injekcije inzulina.

Je zaščitni sloj, ki prekriva notranjo površino črevesa in drugih organov, kot so npr. nos, usta in oči. Razen varovalne vloge, sluz, ki jo sluznica izloča, omogoča potovanje hrane vzdolž črevesa in pomaga pri absorpciji hranil v tankem črevesu, saj se v njej nahajajo tudi specialne absorptivne celice.

Je enako kot enota mg/kg.

Del prebavne cevi med želodcem in debelim črevesom. V tankem črevesu se absorbira večina hranil. Sestavljeno je iz treh delov - dvanajstnika, jejunuma in ileuma. 

To je poseben encim, poznan predvsem kot avtoprotitelo pri celiakiji.

Kromosomska nepravilnost spolnih kromosomov pri dekletih, pri kateri manjka en kromosom X. Značilna je nizka rast, zakasnela puberteta ter neplodnost, prisotne so lahko tudi težave z ledvicami, srcem ali drugimi organi. 

Vnetje dela tankega črevesa, ki se imenuje jejunum, z značilnimi ulceracijami – razjedami na površini sluznice. Predstavlja redek zaplet refraktorne celiakije. Zdravljenje je zahtevno. V nekaterih primerih je potrebna kirurška odstranitev dela črevesa.

V maščobah topni vitamini so tisti, ki se razpršijo in hranijo v maščobi. Vitamini A, D, E in K so vitamini, topni v maščobah. Za razliko od vodotopnih vitaminov se v maščobah topni vitamini hranijo v telesu. Ker se shranjujejo skozi daljše časovno obdobje, je mogoče doseči toksičnost zaradi prekomernega uživanja.

Ta vitamin je pomemben za normalno nastajanje rdečih krvnih celic in delovanje živčnega sistema. Nezaznano in nezdravljeno pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi do slabokrvnosti in trajne poškodbe živcev in možganov.

Vitamini so skupina snovi, ki so potrebne za normalno celično funkcijo, rast in razvoj.

So skupina vodotopnih vitaminov, ki igrajo pomembno vlogo v celicah.

Kožna bolezen, za katero so značilna področja kože z izgubo pigmenta. To pomeni, da imajo ta področja svetlejšo barvo, kot okoliška koža. Vzrok je običajno neznan, smatra pa se, da gre za avtoimuni proces. Specifično zdravljenje ni poznano.

So del sadja, zelenjave in žitaric, ki se ne razgradijo. Vlaknine so zelo pomembne za prebavo, saj pomagajo premikati hrano skozi naš prebavni trakt.

Kompleksni biološki odgovor tkiva, ki povzroči rdečino, toplino, oteklino in bolečino kot odziv na okužbo, draženje ali poškodbo. Vnetje je lahko zunanje ali notranje.

Kromosomska nepravilnost, pri kateri manjka del kromosoma 7. Značilna je blaga do zmerna intelektualna manjrazvitost in težave s srcem in ožiljem. Prisotne so tudi družabna osebnost, presenetljiva besedna dejavnost in značilne obrazne poteze. 

AOECS = Združenje evropskih društev za celiakijo

Je pomemben mineral, ki skrbi za prenos kisika po krvi.