Lekcija 3 – psihosocialne posledice

3.2 Življenjska obdobja, ki zahtevajo posebno pozornost: otroštvo in mladostništvo

Otroštvo

Na splošno se mlajši otroci ali tisti, ki so bili diagnosticirani zelo mladi, presenetljivo dobro spopadajo s celiakijo. Starši so včasih zaskrbljeni bolj, kot bi bilo potrebno. V večini primerov velja, da mlajši kot je otrok ob postavitvi diagnoze ali hujši kot so bili simptomi, boljša bo kasneje kakovost njihovega življenja. Za mlajše otroke so socialne situacije manj problematične kot za starejše otroke ali mladostnike: starši zanje zahtevne situacije rešujejo vnaprej. Če imajo starši dober odnos do bolezni in so se dobro prilagodili na stanje ter sprejeli, da je brezglutenska dieta del vsakodnevne prehrane, bodo tudi otroci pokazali enak pozitiven vedenjski vzorec.


Mladostniki

Zdi se, da je najbolj zahtevna starost ob postavitvi diagnoze obdobje mladostništva, saj brezglutenska dieta naredi bolezen opazno. To pomeni, da bodo vse situacije, ki vključujejo prehranjevanje, še posebej zahtevne, ker bodo mladostniki spoznali, da niso enaki kot njihovi vrstniki (Byström s sod. 2012, Myléus s sod. 2014). Ugotovljeno je bilo, da se je ta stigma zmanjšala, ko sta se izboljšala znanje glede brezglutenske diete ter socialna podpora. Druge pogoste skrbi so občutki krivde, da ne morejo sprejeti hrane od drugih, žalost ter izoliranost (White s sod. 2016).

Prehod od tega, da zanj skrbijo drugi, do tega, da je sam odgovoren zase, je za mladostnika s celiakijo kritičen proces. Kljub temu pa nekateri mladostniki v tem obdobju niso zainteresirani za upoštevanje stroge diete, ne upoštevajo možnih posledic, prehranski prekrški pa so zelo pogosti, še posebej pri starejših mladostnikih (14-18 let) (White s sod. 2016).

V tem obdobju ni priporočljivo, da bi starši oziroma skrbniki precenili, kritizirali ali preveč analizirali prehranske prekrške, saj bi to lahko le še povečalo zanikanje in uporništvo. Bolj obetavno in koristno je poskusiti sodelovati z najstnikom, ga podpirati in mu pomagati pri izogibanju prehranskim prekrškom v prihodnosti (Ryee 2016). Če je kršenje diete pomembno in je že povzročilo škodljive učinke na zdravje, bi morda lahko bilo koristno povečati ozaveščenost o možnih pozitivnih kratkoročnih učinkih upoštevanja stroge brezglutenske diete: »ob dieti se boš počutil zmogljivejšega in boš tako uspešnejši pri nogometu/košarki/teku, “lahko boš rešil težave s koncentracijo” itd. Mladostnikom običajno ni mar za dolgoročne in neočitne zaplete, zato poudarjanje, da lahko uživanje glutena poveča tveganje za zlom kosti ali razvoj malignih bolezni, morda ne bo uspešno.


Prehod od pediatrične k odrasli oskrbi
Izbira pravega časa za prehod od pediatrične oskrbe v zdravstveno oskrbo za odrasle je v času mladostništva izredno pomembna. Proces prehoda vključuje mladostnika, njegovo družino in v idealnih razmerah tudi njegovega pediatra in/ali zdravnika, ki podpira družino pri ohranjanju ravnovesja med starševsko avtoriteto in samostojnostjo mladostnika.

Ugotovljeno je bilo, da je pri otrocih s kroničnimi boleznimi starost, pri kateri se razvije samostojnost, zamaknjena v primerjavi z njihovimi vrstniki, vendar pa je to odvisno tudi od posameznikovih potreb, osebnosti in zrelosti. Strokovnjaki predlagajo, da se pogovor o prehodu začne v starosti 12 – 13 let, nadaljuje v starosti 14 – 15 let, dejanski prehod pa se nato lahko prične v starosti ≥18 let.

Načrt prehoda ima naslednje cilje (Ludvigsson s sod. 2016): 

  • Zorenje veščin komunikacije in odločanja.
  • Odgovornost za medicinsko samoupravljanje.
  • Izobraževanje in svetovanje za obvladovanje brezglutenske diete.
  • Poznavanje posledic neupoštevanja diete. 
  • Priznavanje psiholoških težav in vedenje o tem, kje poiskati podporo.
  • Spoznavanje zdravstvenega sistema.
  • Poznavanje bolezni in možnih dolgoročnih posledic.
  • Vzpostavitev zdravih navad.
  • Upoštevanje skrbi celotne družine.

Keep in mind