Lekcija 2 – Zdravstvena tveganja in koristi brezglutenske diete
2.1 Prehranski problemi pri celiakiji in brezglutenski dieti
Prehranski problemi ob postavitvi diagnoze
Priporočila za vnos makro- in mikrohranil so enaka kot pri splošni populaciji, le na začetku zdravljenja je treba pri bolnikih z večjo izgubo telesne teže in z malabsorpcijo spodbujati uživanje beljakovinsko in energijsko bogate prehrane. Normalen beljakovinski in energijski vnos je mogoče svetovati takoj, ko je absorpcijska sposobnost obnovljena (García-Manzanares & Lucendo 2011).
Ob postavitvi diagnoze je lahko prisotno pomanjkanje določenih hranil, ki se absorbirajo v dvanajstniku in jejunumu. Resnost pomanjkanja je odvisna od trajanja bolezni in stopnje malabsorpcije. Pogosto pride do pomanjkanja železa, folatov, cinka, kalcija in maščobotopnih vitaminov, pa tudi do pomanjkanja vitamina B12, čeprav se le-ta absorbira v ileumu (slika 10).
Slika 11: Hranilne snovi, katerih absorpcija je zaradi okvare tankega črevesa slabša
(Vir: ENeA)
Ali je potrebno uporabljati prehranska dopolnila, je odvisno od stopnje pomanjkanja, splošnega zdravstvenega stanja, starosti in življenjskega obdobja (npr. pospešena rast ali nosečnost) ter drugih sorodnih stanj, kot je sekundarna laktozna intoleranca. Vnos prehranskih dopolnil se lahko prekine, ko se izboljša absorpcijska sposobnost in odpravijo pomanjkljivosti (Niewinski 2008).
Prehranska neravnovesja ob brezglutenski dieti
Ob brezglutenski dieti se pogosto pojavijo prehranska neravnovesja, tako pomanjkanja kot tudi prekomerni vnos. Naravna prehrana brez glutena sama po sebi ni nezdrava, vendar neravnovesja nastanejo zaradi slabe izbire živil. Pšenica je eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov, pšenični izdelki pa pomembno prispevajo k vnosu energije, beljakovin, vlaknin, vitaminov (zlasti vitaminov B), mineralov in fitokemikalij. Izogibanje pšenici zato zahteva visoko kakovostne nadomestke (Shewry & Hay 2015).
Kadar prehrana temelji predvsem na komercialnih in predelanih živilih, so prekomerni vnos energije, maščob (zlasti nasičenih maščob) in sladkorja pogosti, medtem ko je vnos mineralov in vitaminov običajno prenizek. Pogost je tudi nizek vnos vlaknin, saj je brezglutenska prehrana proizvedena iz refiniranih namesto celih zrn žit. Poleg tega ima veliko brezglutenskih žit, zlasti koruza in riž, ki se najpogosteje uporabljata v brezglutenskih pekovskih izdelkih, nižjo vsebnost vlaknin (slika 10) (Gobbetti s sod. 2017, Saturni s sod. 2014, Theethira & Dennis 2015). Da bi nadomestili manjkajoče prehranske prednosti glutena in da bi tem živilom dali boljši okus, so brezglutenskim izdelkom pogosto dodani maščobe in sladkor (Scherf & Köhler 2016, Saturni s sod. 2014).
Slika 12: Vsebost vlaknin v različnih gluten vsebujočih in brezglutenskih žitih
(Vir: FocusINCD, povzeto po Saturni s sod. 2010)
Ugotovljeno je bilo, da nekateri bolniki zaradi strahu pred nenamernim zaužitjem glutena omejijo vnos ogljikovih hidratov na minimum in namesto tega povečajo vnos maščob. Drugi svoje prehranske omejitve nadomestijo s povečanjem vnosa živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, zlasti v prigrizkih (García-Manzanares & Lucendo 2011, Saturni s sod. 2010, Torota s sod. 2015, Mariani s sod. 1998).
Dolgoročno lahko ta prehranski vzorec poveča tveganje za neugodna zdravstvena stanja, kot so prekomerna telesna teža, metabolni sindrom, bolezni srca in sladkorna bolezen. Pomanjkanje mikrohranil lahko pri tej skupini bolnikov vztraja, vendar je običajno posledica slabe kakovosti prehrane in ne malabsorpcije (Saturni s sod. 2010, Torota s sod. 2015).
Kako preprečiti prehranska neravnovesja
Da bi povečali kakovost brezglutenske prehrane, je potrebno spodbujati vnos naravno brezglutenskih živil, vključno z brezglutenskimi žiti, stročnicami, sadjem in zelenjavo, ribami, pustim mesom in mlečnimi izdelki. Kot je že bilo omenjeno, je potrebno komercialne in predelane brezglutenske izdelke uživati le v zmernih količinah. Prehranska kakovost teh proizvodov se v zadnjih letih povečuje. Čeprav so bili riž, koruza in krompir v preteklosti glavni nadomestki za pšenico, se danes za povečanje raznolikosti, okusa in kakovosti hranil uporabljajo številna bolj hranljiva semena in žita (Kupper 2005). Še posebej tako imenovana psevdožita (npr. amarant, kvinoja, ajda, sirek) so v zadnjem času deležni velike pozornosti, saj vsebujejo velike količine visokokakovostnih beljakovin ter mikrohranil in nenasičenih maščobnih kislin in imajo podoben ali celo boljši prehranski profil kot pšenica (slika 11). Dokazano je, da lahko trije obroki psevdožit dnevno pozitivno vplivajo na prehranski profil pri bolnikih s celiakijo in so stroškovno učinkovitejši od komercialnih brezglutenskih izdelkov. To lahko sčasoma pozitivno vpliva tudi na dolgoročno upoštevanje in sledenje brezglutenski dieti (Lee s sod. 2009).
Slika 13: Primerjava vsebnosti škroba, beljakovin, maščob in mineralov v pšenici in brezglutenskih žitih
(Vir: FocusINCD; povzeto po Staturni s sod. 2014)
