Lekcija 2 – Zdravstvena tveganja in koristi brezglutenske diete

2.3 Posebna prehranska vprašanja

Veganska & vegetarijanska prehrana

Čeprav je potrebno spodbujati raznoliko prehrano z visokokakovostnimi živili, lahko ob brezglutenski dieti s primerno izbiro hrane in s skrbnim vodenjem s strani izkušenega dietetika/nutricionista vsem potrebam po hranilih, tako količinsko kot tudi kakovostno, zadostimo tudi z vegetarijansko prehrano.
Kljub temu pa je bolnike potrebno jasno odvrniti od veganske diete, saj so pri njej nekatere hranilne snovi, še posebej tiste, ki so pri bolnikih s celiakijo še posebej pomembne (železo, kalcij, vitamin B12), prisotne v zelo majhnih količinah ali celo odsotne. V primeru, da bolniki tega nasveta ne upoštevajo, je potrebno skrbno spremljanje nivoja mikrohranil, nadzirati pa je potrebno tudi prehranske vzorce in vnos prehranskih dodatkov (Coeliac UK 2016). 

Ko se starši za svoje otroke odločijo za vegetarijansko prehrano, je potrebno te otroke skrbno spremljati. Za otroke v fazi rasti veganska dieta ni primerna, saj obstaja velika verjetnost razvoja resnega pomanjkanja določenih hranilnih snovi, kar lahko škodljivo vpliva na rast in razvoj.
Tudi pri odraslih bolnikih je pomembno, da se ob odločitvi za vegansko dieto posvetujejo s svojim zdravnikom in z dietetikom/nutricionistom, ki jim bosta pomagala oceniti prehranske potrebe in potreben vnos hranilnih snovi ter svetovala o potrebnih prehranskih dopolnilih (Coeliac UK 2016).

Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca je pri nezdravljenih bolnikih s celiakijo pogosta, saj se encim laktaza večinoma nahaja v resicah tankega črevesa. Značilni simptomi so napihnjenost, vetrovi, krči in driska. Ker je potrebno zmanjšati količino zaužitih mlečnih izdelkov, lahko pride do pomanjkanja določenih hranilnih snovi, še posebej kalcija. Priporoča se uživanje mineralne vode, bogate s kalcijem, mlečnih izdelkov brez laktoze in mlečnih nadomestkov, bogatih s kalcijem. 

Ob brezglutenski dieti se črevesna sluznica pozdravi in laktozna intoleranca v večini primerov izzveni. Če simptomi vztrajajo in se oseba drži brezglutenske diete, je lahko vzrok primarna laktozna intoleranca (Food Intolerance Network 2013, Newinski 2008).

Malabsorpcija fruktoze

Malabsorpcija fruktoze je posledica zmanjšane količine prenašalcev v tankem črevesu in je pogosta pri celiakiji. Ne smemo je mešati s fruktozno intoleranco, ki je zelo resna monogenska presnovna bolezen jeter. 

Simptomi malabsorpcije fruktoze so podobni tistim, ki so značilni za laktozno intoleranco, torej napenjanje, bolečine v trebuhu in driska. Živila z visoko vsebnostjo fruktoze so na primer med, nekatere sladke pijače, sadje kot so jabolka, češnje in lubenica ter sadni sokovi. Grozdje, banane in kivi vsebujejo manjše količine fruktoze. Količina fruktoze, ki jo bolniki lahko tolerirajo, se poveča, če jo zaužijemo skupaj z obroki ki vsebujejo škrob, in se od bolnika do bolnika razlikuje (Food Intolerance Network 2014).

Podobno kot laktozna intoleranca tudi malabsorpcija fruktoze v večini primerov izzveni, ko se ob uvedbi brezglutenske diete sluznica črevesa pozdravi. Če vztraja, je potrebna trajna prilagoditev prehrane (DZG 2011). 

Sladkorna bolezen tip 1

Sladkorna bolezen tip 1 (SB tip 1) je ena najpogostejših avtoimunih bolezni pri bolnikih s celiakijo. Prevalenca celiakije pri bolnikih s SB tip 1 je približno 6 % (Elfström s sod. 2014). Vzrok za povečano tveganje za SB tip 1 pri bolnikih s celiakijo in obratno, je skupno genetsko ozadje, predvsem prekrivanje obremenilnih HLA alelov (HA-DQ2 in/ali DQ8) (Bakker s sod. 2016).

Posebne diete za bolnike s sladkorno boleznijo ni. Veljajo enaka priporočila kot za splošno zdravo prebivalstvo. Zdrava in uravnotežena prehrana lahko zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so pogosta dolgoročna posledica SB tip 1 (DZG 2010).

Če sta diagnosticirani obe bolezni, je terapevtski cilj dobra glikemična kontrola ob vzdrževanju stroge brezglutenske diete. Ob postavitvi diagnoze SB tip 1 je bila ob testiranju pri približno 50 % bolnikov z obema boleznima odkrita celiakija, preostali so razvili celiakijo v času sledenja. Ni dokazov, da zgodnejše odkritje celiakije in pričetek z brezglutensko dieto zmanjša tveganje za kasnejši razvoj SB tip 1. Ob pričetku z brezglutensko dieto je potrebno upoštevati, da prehranske spremembe in zdravljenje črevesa lahko vplivajo na nadzor sladkorne bolezni. 

Po uvedbi brezglutenske diete se lahko pojavijo naslednje spremembe:

  • Zmanjšanje hipoglikemičnih dogodkov, ker se hranilne snovi bolje absorbirajo.
  • Povečanje potreb po inzulinu zaradi povečane absorpcije hranilnih snovi.
  • Prehodno zvišanje ravni HBA1c na začetku zdravljenja celiakije.

Učinek posebnih dietetičnih brezglutenskih izdelkov je sporen: po eni strani, kot je opisano zgoraj, pogosto vsebujejo večje količine sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov, kar povzroči hiter porast krvnega sladkorja (Berti s sod. 2004). Po drugi strani pa študije kažejo, da ti izdelki ne vplivajo na raven krvnega sladkorja drugače kot običajna živila (Packer s sod. 2000, Volta s sod. 2011).

Keep in mind