Lekcija 3: Diagnosticiranje celiakije

3.5 Diagnostični algoritem

Spodaj lahko najdete diagnostični algoritem za diagnosticiranje celiakije pri otrocih s simptomi in znaki, ki nakazujejo na celiakijo, ali pri skupinah s povečanim tveganjem za razvoj bolezni (Husby s sod. 2020).



Posodobljene smernice z algoritmom za diagnosticiranje celiakije pri otrocih in mladostnikih so bile objavljene leta 2020. V skladu s temi smernicami je mogoče pristop brez biopsije za diagnosticiranje celiakije uporabiti tako pri simptomatskih kot asimptomatskih otrocih, ki imajo nivo tTG-IgA najmanj 10-krat nad zgornjo mejo normale. Vendar pa je treba odločitev, ali opraviti biopsijo dvanajstnika ali ne, sprejeti skupaj s starši in, če je primerno, z otrokom. Kot je bilo že pojasnjeno, je za potrditev diagnoze celiakija potreben pozitiven rezultat testa EMA-IgA, odvzetega iz drugega vzorca krvi.

Priporočeni lgoritem pojasnjuje diagnostični pristop pri otrocih v začetni in v specialistični obravnavi. Vsebuje tudi navodila za diagnosticiranje celiakije pri otrocih z normalnim IgA, z nizkim ali odsotnim IgA ter navodila za biopsijo sluznice dvanajstnika.

Pri otrocih s kliničnim sumom na celiakijo in pri tistih, ki pripadajo skupinam s povečanim tveganjem za razvoj bolezni, je, ne glede na starost, kot začetni presejalni test priporočljivo določiti vrednosti celokupnih IgA in nivo tTG-IgA.

Če je začetni test tTG-IgA pozitiven, so vedno potrebne nadaljnje preiskave za potrditev diagnoze in je otroka potrebno napotiti k pediatričnemu gastroenterologu (ali pediatru, ki je usposobljen za diagnosticiranje celiakije).

Če je začetni test tTG-IgA negativen, je potrebno: 

  • preveriti nivo celokupnih IgA in se v primeru nizkih vrednosti posvetovati s pediatrom gastroenterologom 
  • upoštevati možnost lažno negativne serologije in se, če ta možnost obstaja, posvetovati s pediatrom gastroenterologom
Pri specialistični obravnavi je potrebno pregledati rezultate testiranja protiteles tTG-IgA in celokupnih IgA ter se z družino pogovoriti o diagnostičnih možnostih.

Pri otrocih, ki imajo vrednosti tTG-IgA ≥10-krat nad zgornjo mejo normale in starši/otrok soglašajo s pristopom brez biopsije, je treba diagnozo celiakija potrditi s pozitivnim testom EMA-IgA v drugem vzorcu krvi.

Pri bolnikih z odsotnimi ali nizkimi vrednostmi celokupnih IgA je potrebno opraviti test na osnovi IgG protiteles (DGP, EMA ali tTG). V primeru pomanjkanja IgA biopsije ne smemo izpustiti.

Če obstaja tveganje za lažno negativno serologijo, je potrebno razmisliti o določitvi HLA-DQ2/DQ8. Če je izvid negativen, je celiakija malo verjetna.