Lekcija 3: Diagnosticiranje celiakije
3.3 Posebni primeri
HLA testiranja
Genetsko testiranje na s celiakijo povezane gene HLA-DQ2/DQ8 pri običajni diagnostični obravnavi ni potrebno, ne glede na to, ali je bila diagnoza celiakija postavljena z biopsijo ali brez nje, torej temelječ samo na seroloških preiskavah. Specifičnost genetike je namreč nizka, vseeno pa je HLA tipizacija uporabna pri izključevanju tveganja za pojav celiakije zaradi svoje negativne napovedne vrednosti, ki znaša skoraj 100 (CR Poglavje 1, lekcija 1.2).
Možne situacije, v katerih je lahko genetsko testiranje koristno (Husby s sod. 2012; Husby s sod. 2019; Rubio-Tapia s sod. 2013):
- Otroci z družinskim članom, ki ima potrjeno celiakijo: Pri približno 20 % sorodnikov bolnika s celiakijo v prvem kolenu, je testiranje HLA-DQ2/DQ8 negativno, zato nadaljnje spremljanje serologije za celiakijo ni potrebno. Če so družinski člani genetsko pozitivni, se priporoča redno spremljanje TGA-IgA (ali protiteles IgG v primeru pomanjkanja IgA)! Pri novorojenčkih se lahko za testiranje HLA odvzame kri iz popkovnice.
- Otroci z Downovim sindromom (Trisomija 21) ali Turnerjevim sindromom: prevalenca HLA-DQ2/DQ8 je podobna kot pri splošni populaciji, kar pomeni, da je od 60 do 70 % otrok negativnih in jih ni treba dodatno pregledovati za prisotnost s celiakijo povezanih avtoprotiteles. Če so genetsko pozitivni, je priporočljivo redno spremljanje TGA-IgA (ali protiteles IgG v primeru pomanjkanja IgA)!
- Ljudje, ki so začeli z brezglutensko dieto brez predhodnega testiranja na avtoprotitelesa ali brez (pravilno opravljene) endoskopije zgornjih prebavil: Ker se nivo protiteles in sluznica običajno normalizirata v nekaj tednih ali mesecih po začetku brezglutenske diete, zanesljive diagnoze s serološkimi testi ali biopsijo tankega črevesa ne moremo postaviti. Testiranje HLA omogoča izključitev celiakije pri posameznikih, ki so negativni za HLA-DQ2 in -DQ8. Če je genetski test pozitiven na HLA, ki se povezujejo s celiakijo, lahko potrdimo ali ovržemo diagnozo celiakija samo z glutenskim poskusom, ki mu sledi ponovno testiranje za specifična protitelesa in v večini primerov tudi biopsija.
- Bolniki, ki imajo z biopsijo potrjeno poškodbo sluznice, vendar negativna avto-protitelesa: Če so označevalci HLA-DQ2 in DQ8 negativni, je
celiakija zelo malo verjetna. Za vnetje in okvaro je najverjetneje odgovorno
drugo stanje. Če je genetsko testiranje pozitivno, je stanje še vedno nejasno.
Za potrditev ali izključitev celiakije je potrebna ponovna biopsija po uživanju
hrane, ki vsebuje gluten (oziroma po obremenitvi z glutenom).
Za razliko od krvnih preiskav in endoskopije se lahko
genetski test za celiakijo opravi ne glede na bolnikovo uživanje glutena. V
odvisnosti od države in laboratorija pa HLA
testiranja zaradi visoke cene zdravstveno zavarovanje ne pokriva vedno.
Diagnosticiranje »celiakije kože« - herpetiformni dermatitis Duhring
Zlati standard za diagnozo herpetifornega dermatitisa je odkrivanje granularnih depozitov IgA v koži bolnikov z metodo direktne imunofluorescenčne mikroskopije (Rose s sod. 2009, Görög s sod. 2021). Biopsijo je treba odvzeti iz kože klinično normalnega izgleda, blizu lezije (znotraj 1 cm ali manj). Razlog za to je, da je lahko poškodovana koža brez IgA in lahko povzroči lažno negativen rezultat. Direktno imunofluorescenčno mikroskopijo lahko izvedemo samo na zamrznjenem tkivnem vzorcu brez fiksacije v formalinu ali formaldehidu. Prav tako je potrebno opraviti tudi za celiakijo specifične serološke preiskave (tTG ali EMA).
Če z biopsijo kože dokažemo herpetiformni dermatitis in serološke preiskave potrdijo celiakijo, bolnik ne potrebuje nujno še biopsije tankega črevesa (Bolotin & Petronic-Rosic 2011, Görög s sod. 2021).
V primeru suma na herpetiformni dermatitis mora biti bolnik napoten v dermatološki center, ki ima izkušnje z zdravljenjem te bolezni.

Obremenitev z glutenom
Dandanes obremenitev z glutenom izvajamo redko, vendar pa je v določenih situacijah nujno potreben.
Če je otrok ali odrasla oseba na brezglutenski dieti brez pravilnega diagnosticiranja celiakije ali če obstaja dvom o začetni diagnozi, se priporoča opraviti obremenitev z glutenom z ali brez predhodnega testiranja na s celiakijo povezane genetske označevalce. Priporočljivo je, da obremenitev z glutenom pri otrocih, mlajših od 5 let, v obdobju pubertetne rasti in razvoja, med nosečnostjo ali v času načrtovanja nosečnosti, preložimo (Husby s sod. 2012; Celiac Disease Foundation 2017).
Med obremenitvijo z glutenom se lahko pri nekaterih, ne pa vseh, bolnikih pojavijo simptomi. Kljub temu bo pri vseh bolnikih prišlo do nastanka avtoprotiteles in atrofije črevesnih resic.
Trajanje obremenitve z glutenom se lahko razlikuje od bolnika do bolnika: nekateri se bodo že v nekaj dneh odzvali s simptomi, nato pa bodo v nekaj tednih porastli titri protiteles TGA. Pri drugih lahko do ponovnega pojava bolezni traja več mesecev ali celo let.
Kako izvajamo obremenitev z glutenom?
Med obremenitvijo z glutenom mora biti dnevni vnos hrane, ki vsebuje gluten, normalen, vsaj enakovreden 3 g glutena pri otrocih (npr. ~1-2 rezini navadnega kruha ali en krožnik testenin ali pica) (Husby s sod. 2012; Rubio-Tapia s sod. 2013), in do 15 g pri mladostnikih in odraslih (Felber s sod. 2014). Druga možnost je dodatek glutena v prahu v običajno prehrano, da tako preprečimo seznanjenje z okusom izdelkov, ki vsebujejo gluten. To je še posebej pomembno pri otrocih, ki imajo lahko težave ob ponovni uvedbi brezglutenske diete po obremenitvi z glutenom in potrditvi diagnoze.
Ko pride do pojava simptomov, je potrebno odvzeti krvne serološke preiskave za celiakijo (TGA-IgA). V odsotnosti simptomov avtoprotitelesa določimo po 6. do 8. tednih. Če so protitelesa še vedno negativna, jih ponovimo vsake 3 do 6 mesecev, do skupno 2 leti po začetku glutenskega poskusa (Bruins JM 2013). Biopsijo opravimo takrat, ko so protitelesa pozitivna ali se pojavijo simptomi. V odsotnosti avtoprotiteles ali simptomov je treba opraviti biopsijo po dveh letih uživanja prehrane, ki vsebuje gluten (Rubio-Tapia s sod. 2013). Tudi če serologija in biopsija po 2 letih obremenitve z gutenom ne kažeta na celiakijo, kasnejše ponovitve bolezni ni mogoče popolnoma izključiti. Te posameznike je zato potrebno redno slediti in testirati.
