Lekcija 3: Diagnosticiranje celiakije

3.1 Serološki testi – kdaj testirati in katere teste uporabiti

Kdaj testirati za celiakijo?

Ker veliko bolnikov s celiakijo ostane nediagnosticiranih in lahko razvijejo resne dolgoročne zdravstvene zaplete, je priporočeno aktivno iskanje bolnikov (Ludvigsson s sod. 2015). V lekciji 2 so bili predstavljeni različni znaki in simptomi celiakije, ki opravičujejo testiranje za celiakijo. Poleg tega je priporočeno tudi testiranje sorodnikov bolnikov s celiakijo ter posameznikov z drugimi s celiakijo povezanimi stanji, četudi so asimptomatski (CR Poglavje 1, lekcija 1). 

V tabeli 3 boste našli povzetek simptomov in skupine s povečanim tveganjem za razvoj celiakije.

Table 3 - Summary of signs & symptoms and at risk groups

Tabela 3: Znaki in simptomi ter skupine s povečanim tveganjem, pri katerih je svetovano aktivno iskanje celiakije 
(Vir: FocusINCD povzeto po Husby s sod. 2019, NICE 2015) 



Prvi korak – začetno testiranje bolnikov ob sumu na celiakijo

Na voljo so različni krvi testi, vendar vsi od njih niso ustrezni oziroma natančni. Za začetno testiranje je zaradi zanesljivosti in stroškovne učinkovitosti priporočena kombinirana uporaba sledečih testov (Husby s sod. 2020; NICE 2015; Rashid & Lee 2016; Celiac Disease Foundation 2017):

  • Avtoprotitelesa razreda IgA proti tkivni transglutaminazi (skrajšano TGA-IgA ali tTGA-IgA ali tTG-IgA ali TG2-IgA): tkivna transglutaminaza (TG, tTG ali TG2) je encim, ki se nahaja v črevesju in je vključen v številne naloge, vključno s popravilom tkiv, pa tudi deamidacijo glutena oziroma gliadina. Pri celiakiji telo proizvaja avtoprotitelesa proti lastni tkivni transglutaminazi. TGA-IgA ima zelo visoko občutljivost in visoko specifičnost za celiakijo (dokler uživanje glutena ni zmanjšano). V nasprotju s preteklimi prepričanji je sedaj znano, da je TGA-test zanesljiv in se zato priporoča kot test za diagnosticiranje celiakije pri zelo majhnih otrocih (Vriezinga s sod. 2014). 
  • Celokupni imunoglobulini A (celokupni IgA): Ker je selektivno pomanjkanje IgA pogostejše pri bolnikih s celiakijo, je potrebno preveriti nivo celokupnih IgA. Če je titer celokupnih IgA zelo nizek (pod normalno vrednostjo za starost) ali nezaznaven, je lahko rezultat tTG-IgA lažno negativen, zato je treba uporabiti posebne teste, ki temeljijo na imunoglobulinu G (IgG) (npr. tTG-IgG ali EMA-IgG ali DGP-IgG, glej spodaj). 


Za uporabo v določenih situacijah – dodatni serološki testi

  • Avtoprotitelesa razreda IgA proti endomiziju (EMA-IgA): Endomizijska avtoprotitelesa so usmerjena proti beljakovinam v mišicah in v vezivnem tkivu. Ta protitelesa so zelo specifična za celiakijo, vendar pa so testi EMA za izvedbo težji in dražji v primerjavi s testiranjem TGA. EMA testiranje običajno ni potrebno pri bolnikih s pozitivnim TGA-IgA, pri katerih je diagnoza potrjena z biopsijo dvanajstnika.
  • Testi za bolnike z zelo nizkimi koncentracijami ali pa s popolnim pomanjkanjem celokupnih IgA v krvi (celokupni IgA pod starostno-specifično mejo normale): Če ima bolnik selektivno pomanjkanje IgA ali zelo nizke koncentracije celokupnih IgA v serumu (<0.2 g/L ali <20 mg/dl) so serološki testi, ki temeljijo na IgA protitelesih nezanesljivi (lažno negativni rezultati). Samo v teh primerih je potrebno uporabiti enega od sledečih na IgG protitelesih temelječih testov: 
    • Protitelesa razreda IgG proti deamidiranemu gliadinu (DGP-IgG ali GAF-3X): Ta na IgG protitelesih temelječ test lahko uporabimo pri bolnikih z zelo nizko koncentracijo ali odsotnostjo IgA v krvi (glej pomanjkanje IgA).    
    • Avtoprotitelesa razreda IgG proti tkivni transglutaminazi (skrajšano TGA-IgG ali tTGA-IgG ali tTG-IgG ali TG2-IgG) 
    • Avtoprotitelesa razreda IgG proti endomiziju (EMA-IgG)
Zapomnite si: testi na osnovi IgG (DGP-IgG, TGA-IgG, EMA-IgG) pri osebah z normalno celokupno koncentracijo IgA v krvi nimajo prednosti, saj so manj specifični za celiakijo (več lažno pozitivnih rezultatov). Pri IgA kompetentnih osebah, pozitivni TGA-IgG ali DGP-IgG v odsotnosti pozitivnega TGA-IgA v večini primerov ne kažejo na celiakijo. Za začetno testiranje se zato testi na osnovi IgG ne smejo uporabljati.


Kako interpretirati rezultate seroloških testov?
Vsi serološki testi za celiakijo zahtevajo, da testirana oseba uživa običajno hrano, ki vsebuje gluten! Nizek vnos glutena lahko zmanjša titre protiteles.
Različni laboratoriji in testi imajo različne zgornje meje normalnih vrednosti. Laboratorijski izvid mora vključevati območje normalnih vrednosti ter ime in proizvajalca testa (glej sliko 11).
Povišane vrednosti protiteles tTG-IgA morajo biti interpretirane v skladu z mejno vrednostjo. Vrednosti tTG-IgA, ki so več kot desetkrat nad zgornjo mejo normale, veljajo za „zelo visoke“. To pomeni, da ni pomembno absolutno število, ampak večkratnik mejne vrednosti – višji kot je, večja je verjetnost za pomembno enteropatijo.

Vrednosti TGA, DGP ali EMA, ki so tik pod mejno vrednostjo ali nizko pozitivne vrednosti (< 3-krat nad zgornjo mejo normalne vrednosti) je potrebno obravnavati s previdnostjo (glej sliko 11, desno). Predvsem mladostniki in odrasli s celiakijo imajo lahko vrednosti blizu mejnim. Pogosto namreč ne uživajo večjih količin živil, ki vsebujejo gluten. Če simptomi ne zahtevajo takojšnje endoskopije, je potrebno serološke preiskave ponoviti vsaj po treh mesecih povečanega vnosa glutena (vsaj dva obroka živil z glutenom dnevno, npr. testenine, kruh itd.). Nizki titri protiteles se lahko normalizirajo (prehodna pozitivnost protiteles). Če so protitelesa vztrajno pozitivna, je potrebno opraviti endoskopijo zgornjih prebavil z odvzemom vzorcev tkiva.

Figure 11 - Different lab reports

Slika 11: Različni laboratorijski izvidi – različne mejne vrednosti
Laboratorijski izvid 1 (levo): Pri bolniku je koncentracija IgA protiteles proti tkivni transglutaminazi (IgA t-TG) povišana (zdravniki govorijo o pozitivnem rezultatu). Vrednost je 19 enot na mililiter (U/ml) in je tako skoraj 4-krat višja od normalnih vrednosti, ki so največ 5 U/ml. To pomeni, da ima ta bolnik zelo verjetno celiakijo in je potrebna endoskopija za potrditev diagnoze.
Laboratorijski izvid 2 (desno): Pri tem bolniku so vrednosti IgA t-TG protiteles 19 U/ml, enake, kot pri prvem bolniku. Vendar so mejne vrednosti (referenčne vrednosti) 20 U/ml, saj v tem laboratoriju uporabljajo test drugega proizvajalca. Rezultat je mejno negativen. Celiakija je manj verjetna, kot pri prvem bolniku, ni pa popolnoma izključena. Celokupni IgA so v mejah normalnih vrednosti, kar pomeni, da nizke vrednosti celokupnih IgA ne morejo biti razlog za nejasen izvid. Zmanjšan vnos glutena v obdobju pred odvzemom krvi je ena od možnih razlag. Posledično je smiselno ponoviti preiskavo čez nekaj tednov ob zadostnem (visokem) vnosu glutena.
(Vir: FocusINCD)



Hitri testi / Testi za domačo rabo

Hitri testi (testi za domačo rabo) za takojšnje testiranje s celiakijo povezanih avtoprotiteles v krvi so dandanes široko dostopni v lekarnah in preko interneta. Zaznavajo enaka protitelesa kot laboratorijski testi (večinoma TGA), vendar z enostavnim vizualnim odčitavanjem (da/ne). V določenih okoljih in državah, kjer so laboratorijski testi slabše dostopni, lahko hitre teste uporabimo kot preliminarna presejalna orodja. 

Vendar pa hitri testi ne zadostujejo za postavitev diagnoze celiakija. Pred zmanjšanjem vnosa glutena ali začetkom brezglutenske diete je potrebno opraviti  zanesljiv laboratorijski test (določitev tTG-IgA in celokupni IgA, glej zgoraj) (Rashid s sod. 2009). Da bi preprečili samoiniciativni začetek brezglutenske diete, je potrebno laboratorijske teste opraviti čim prej po opravljenem hitrem testu. 

Zapomnite si: Včasih se domači testni kompleti zlorabljajo tudi kot "varnostni" testi za preverjanje prehranskih prekrškov. To ni namen tega testa in se zato močno odsvetuje!

Keep in mind