Lekcija 1: Celiakija – definicija, prevalenca & patogeneza
1.3 Dejavniki okolja in preprečevanje razvoja celiakije
Prisotnost HLA-DQ2 in/ali –DQ8 ter uživanje glutena sta obvezna, vendar ne zadostna dejavnika za razvoj celiakije (Koning 2014). V presejalnih študijah iz različnih držav je bila odkrita različna prevalenca celiakije, kljub temu da so posamezniki pripadali enaki HLA skupini s povečanim tveganjem (Liu et al. 2014). Obstajati morajo določeni dejavniki okolja, ki sprožijo stikalo in bodisi spodbujajo ali preprečujejo reakcijo imunskega sistema (slika 5).
Slika 5: Dejavniki, ki lahko povzročijo celiakijo
(Podatki iz: Ivarsson A, Myleus A, Wall S. Towards preventing celiac disease - an epidemiological approach. In: Fasano A, Troncone R, Branski D, eds. Pediatric and Adolescent Medicine. New Frontiers in celiac disease. Karger Publishers, Basel, Switzerland)
Zgodnje otroštvo je najbolj občutljiva faza zorenja imunskega sistema, zato se raziskave osredotočajo na dejavnike okolja, ki imajo ključno vlogo v prvih mesecih življenja.
Ali zgodnje uvajanje hrane vpliva na razvoj celiakije?
Domnevalo se je, da je zgodnja prehrana novorojenčkov in dojenčkov, vključno z vrsto hranjenja (dojenje ali hranjenje z mlečno formulo) ter količino in časom prvega vnosa glutena z gosto hrano, povezana s tveganjem za razvoj celiakije. Velike prospektivne intervencijske študije pri dojenčkih iz družin s celiakijo pa so pokazale, da niti čas uvajanja glutena, niti dojenje ne vplivata na celokupno tveganje za razvoj bolezni (Vriezinga s sod. 2014; Lionetti s sod. 2014, Szajewska s sod. 2015). Preložitev uvajanja glutena na starost od 6. do 12. meseca je v nekaterih primerih odložila pojav celiakije, vendar bolezni ni preprečila (Lionetti s sod. 2014).
Druga velika dlje časa trajajoča študija pri novorojenčkih z genetsko predispozicijo za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 in celiakije je potrdila, da dojenje in čas uvajanja gluten nimata vpliva na razvoj bolezni (Aronsson s sod. 2015; Arronsson s sod. 2016). Vendarle pa je ta študija pokazala, da se zdi, da vnos večjih količin glutena znotraj prvih dveh let starosti podvoji tveganje za pojav celiakije.
Na podlagi teh in drugih študij se priporoča, da se gluten ne uvaja v dopolnilno hranjenje pred začetkom 5. meseca starosti. Dojenje ne zmanjša tveganja za razvoj celiakije, vendar je zelo priporočljivo zaradi drugih ugodnih učinkov na zdravje (Szajewska s sod. 2016).
Kakšna je vloga mikrobioma, zgodnjih okužb in cepljenja?
Prvi stik z mikrobi se zgodi med porodom, zato je način poroda pomemben za začetno kolonizacijo črevesa. Kljub temu so nedavno različne študije pokazale, da se tveganje za razvoj celiakije ne razlikuje glede na to, ali je otrok rojen po vaginalni poti ali s carskim rezom (Emilsson s sod. 2015; Lionetti s sod. 2017; Koletzko 2017). Le velika Danska observacijska študija, ki je temeljila na podatkih nacionalnega registra prebivalstva, je našla pomembno, a šibko povezavo med porodom s carskim rezom in tveganjem za razvoj celiakije in drugih avtoimunih bolezni. Vendar pa lahko te rezultate pojasnimo z morebitnimi statističnimi napakami pri načrtovanju oziroma analizi podatkov (Andersen s sod. 2020).
Drug pomemben dejavnik, ki vpliva tako na mikrobiom kot tudi na naš imunski sistem, so okužbe v zgodnjem otroštvu (Stordal s sod. 2021, Sanchez s sod. 2021). Zgodnje okužbe prebavil lahko spremenijo pregradno funkcijo in so povezane s povečanim tveganjem za razvoj celiakije (Beyerlein s sod. 2017, Kemppainen 2017, Caminero s sod. 2019). Drug mehanizem sprožanja patološke imunske reakcije je lahko molekularna mimikrija med virusi, bakterijami in gliadinskimi peptidi (Sanchez s sod. 2021), vendar je bilo po drugi strani ugotovljeno, sta okužba s herpesvirusi ali prisotnost bakterije Helicobacter pylori povezani z zmanjšanim tveganjem za razvoj celiakije (Lebwohl s sod. 2013; Jansen s sod. 2016; Narang s sod. 2017). Vendarle pa je potrebno upoštevati, da lahko asociacijske študije samo predpostavijo povezavo patoloških mehanizmov, ne morejo pa dokazati vzročne zveze.
Cepljenja v zgodnjem otroštvu niso povezana s povečanim tveganjem za razvoj celiakije (Myléus s sod. 2012). Cepivo proti rotavirusu je celo nakazovalo na manjše tveganje za njen razvoj (Vaarala s sod. 2017, Kemppainen s sod. 2017). Otroci iz družin s povečanim tveganjem za celiakijo naj torej prejmejo vsa cepiva, ki so predvidena v njihovem državnem programu cepljenja.
Kakšne dokaze imamo?
Čeprav je bilo opravljenih že veliko raziskav, vemo o dejanskih dejavnikih okolja, ki oblikujejo tveganje za razvoj celiakije, zelo malo. Kljub temu najverjetneje ne gre za en sam dejavnik, temveč za kompleksno interakcijo med zgodnjo prehrano, okužbami, mikrobiomom in drugimi še neznanimi dejavniki, ki modulirajo imunski sistem.

