Poznam celiakijo - Spletni tečaj za zdravnike in druge zdravstvene delavce

Antigliadinska protitelesa.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA, ki so usmerjena proti endomiziju. so zelo specifičen krvni označevalec za celiakijo, vendar niso vedno prva izbira. Njihovo prisotnost lahko zanesljivo določijo le izkušeni laboratorijski specialisti, zato niso dostopna v vseh laboratorijih.

Združenje evropskih celiakaških društev.

Nevrološka motnja, za katero je značilno pomanjkanje nadzora nad gibanjem oz. motena koordinacija gibanja, ki predvsem vpliva na hojo.

Do nje pride, ko se črevesne resice (=prstaste strukture v tankem črevesu, ki povečajo površino črevesa) znižajo in povzročijo izravnavo črevesne površine in s tem manjšo absoprtivno površino. 

Zelo redka, a huda komplikacija nezdravljene celiakije, ki jo označujejo hude gastrointestinalne težave, skupaj z znaki dehidracije in podhranjenosti. Zahteva zdravljenje v bolnišnici z ustreznim nadomeščanjem tekočin in skrbnim nadzorom.

Dekstroza je enostavni sladkor, ki je kemično enak glukozi, vrsti sladkorja, ki ga imenujemo tudi krvni sladkor.

Kromosomska nepravilnost, pri kateri so namesto dveh, tri kopije kromosoma 21. Značilna je različna stopnja intelektualne onemoglosti, nizka rast, zmanjšan mišični tonus ter značilne obrazne poteze (sploščen obraz, poševne oči, majhna usta s štrlečim jezikom itd.) 

Klinični preskus ali test, ki vključuje ljudi, in omogoča testiranje učinka določenega načina zdravljenja ali posega v primerjavi s placebom. Da bi preprečili subjektivno interpretacijo rezultatov ukrepov, niti preiskovalec niti preiskovanec ne vesta ali oz. kateri preiskovanec prejema placebo in kateri ne. Po tem ko so zbrani vsi podatki, se podatki o tem, kdo je bil deležen katerega načina zdravljenja oz. ukrepanja, razkrijejo in ugotavlja se, kateri način je bil uspešnejši.

Antiendomizijska protitelesa.

Pomeni „znotraj mišice“ in predstavlja vezivno tkivo, ki obdaja posamične mišične celice.

Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano

Predstavniki kratkoverižnih ogljikovih hidratov, ki se slabše absorbirajo v tankem črevesu. Namesto tega neprebavljeni pridejo v debelo črevo, kjer jih prebavijo črevesne bakterije. Hrana bogata s FODMAP so žita (pšenica, ječmen, rž), zelenjava (pesa, komarček, grah), stročnice, mlečni izdelki in mnogo vrst sadja. Z dieto z nizko vsebnostjo FODMAP ne smemo začeti sami brez poprejšnjega posveta z zdravnikom ali dietetikom.

Znan tudi kot folna kislina in vitamin B9. Pripada skupini vitaminov B.

Ena od komponent glutena.

Glikemični indeks (GI) relativno uvršča ogljikove hidrate v živilih glede na to, kako vplivajo na raven sladkorja v krvi.

Glukozni sirup je narejen iz škroba. Uporablja se za sladkanje hrane, za mehčanje teksture hrane in dodajanje volumna. Je brez glutena, neodvisno od tega iz česa je narejen.

Katerakoli trdna snov (v nasprotju s tekočino), ki je uporabljena kot vir prehrane. Termin je pogosto uporabljan pri dojenčkih ob prehodu na mešano hrano. Sem sodi vsa hrana, razen materinega mleka ali mlečne formule.

HBA1c je krvni test, ki predstavlja povprečno raven glukoze v krvi v razponu nekaj mesecev. Uporablja se kot presejalni in diagnostični test za prediabetes in diabetes.

Hud, srbeč izpuščaj, ki je povezan s celiakijo.

Vzrejanje rastlin in živali različnih vrst ali ras, imenovano tudi križanje.

Poglobitev oz. podaljšanje kript, ki je posledica pretirane proliferacije celic.

Ena od specifičnih variant genov, ki so močno povezani z nastankom celiakije.

Specifične variante genov HLA, ki so močno povezane z nastankom celiakije in tudi drugih avtoimunskih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 1.

Ena od specifičnih variant genov, ki so močno povezani z nastankom celiakije.

Vnetje sklepov neznanega izvora. Gre za najpogostejšo obliko artritisa (t.j. vnetja sklepov) pri otrocih in mladostnikih. Tipično povzroči vztrajajočo bolečino v sklepih, oteklino in togost sklepov. Traja lahko nekaj mesecev ali pa je kroničen.

Specialne imunološke celice, ki se nahajajo sluznici npr. v prebavilih ali reproduktivnih organih. Ko pridejo v stik z beljakovinami, ki jih smatrajo za nevarne (npr. bakterije ali alergeni), reagirajo tako, da uničijo okužene celice. Število intraepitelnih limfocitov je povišano pri trajnem vnetju, kot je npr. celiakija.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA. Najdemo jih predvsem v sluznicah, npr. v tankem črevesu, dihalih in celo v solzah in slini.

V našem telesu je pet tipov protiteles, ki jih imenujemo imunoglobulini (Ig), to so IgA, IgM, IgD, IgE in IgG. IgA ščiti pred okužbami sluznic, ki pokrivajo dihala, spolovilo in prebavni trakt.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgA, ki so usmerjena proti tkivni transglutaminazi; so krvni označevalec, ki je značilen za celiakijo in jih je preprosto določati v krvi. Zato so prva diagnostična preiskava pri sumu na celiakijo.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgE. Sodelujejo pri razvoju alergij. So najmanj zastopana med vsemi protitelesi, vendar lahko sprožijo zelo močno imunsko reakcijo.

Protitelesa (imunoglobulini) razreda IgG. IgG protitelesa predstavljajo 80 % vseh protiteles, kar jih postavlja na vodilno mesto pri dobro delujočem imunskem odgovoru.

Drugo ime za protitelesa. Imunoglobuline (Ig) sproščajo specialne imunske celice. Imunoglobulini reagirajo s tujimi snovmi, kot so bakterije ali virusi, in pomagajo pri njihovem uničenju. Poznamo več vrst imunoglobulinov (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM), naloga vseh pa je, da nevtralizirajo škodljive snovi.

Raziskave, ki običajno naključno razvrstijo udeležence v skupine, ki prejmejo različno vnaprej določeno terapijo, na primer različen protokol uvajanja glutena. Udeležence raziskave nato daljše časovno obdobje spremljamo v nadzorovanih pogojih. Te raziskave se izvajajo za preverjanje različnih hipotez. Z njimi lahko potrdimo ali ovržemo vzročno-posledična razmerja. Vse te raziskave potrebujejo dovoljenje etične komisije, ne glede na to, ali je intervencijski ukrep zdravilo ali ne. 

Specialne imunološke celice, ki se nahajajo sluznici npr. v prebavilih ali reproduktivnih organih. Ko pridejo v stik z beljakovinami, ki jih smatrajo za nevarne (npr. bakterije ali alergeni), reagirajo tako, da uničijo okužene celice. Število intraepitelnih limfocitov je povišano pri trajnem vnetju, kot je npr. celiakija.

Alergološka preiskava pri kateri se z drobno iglo v povrhnji sloj kože z vbodom vnese kapljica alergena. Če pride do kožne reakcije, je to znak, da bo telo reagiralo na testirani alergen z alergijsko reakcijo.

Vdolbine v sluznici tankega ali debelega črevesa.

Je encim, ki razgradi mlečni sladkor laktozo v glukozo in galaktozo.

Limfom je vrsta raka imunskega sistema in belih krvnih telesc. Če se razvije v tankem črevesu, ga imenujemo črevesni limfom. Je redek zaplet celiakije. Prognoza je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so stopnja, razširjenost, odgovor na zdravljenje in splošno zdravstveno stanje bolnika.

Avtoimuna bolezen, za katero so značilna srbeča, pordela, vneta in luščeča se področja kože. Ta področja lahko pokrivajo le nekatere predele, lahko pa zajamejo celotno telesno površino. Smatra se, da gre za genetsko bolezen, ki jo sprožijo okoljski dejavniki, npr. zdravila ali stres. Specifičnega zdravljenja ni, vendar je možna dobra kontrola simptomov.

Makrohranila so največji razred hranil, ki jih telo potrebuje, in vključujejo beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe.

So vrsta sladkorja, ki je se uporabljajo kot prehranski dodatek. Maltrodekstrin je lahko prebavljiv, absorbira se hitro kot glukoza in lahko je ali zmerno sladek ali skoraj brez okusa. Pogosto se uporablja v gaziranih pijačah in v sladkarijah. Lahko ga najdemo tudi kot sestavino različne predelane prehrane.

Metabolni sindrom je skupek različnih stanj - zvišanega krvnega tlaka, visokega krvnega sladkorja, prekomerne telesne maščobe okoli pasu in nenormalnega nivoja holesterola ali trigliceridov, ki se pojavljajo skupaj, kar povečuje tveganje za bolezni srca, kap in sladkorno bolezen.

So hranila, ki so potrebna le v majhnih količinah (manj kot 100 mg na dan). Ne zagotavljajo energije, ampak so pomembna za različne telesne funkcije. Skupino mikrohranil predstavljajo vitamini, nekateri minerali in elementi v sledovih. Nasprotno pa telo v večjih količinah potrebuje makrohranila. To so maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati in se lahko uporabijo za proizvodnjo energije.

So vrsta maščob, ki so tekoče pri sobni temperaturi. Pridobivamo jih iz rastlin kot so oljka, arašidi, koruza, bombaževec, sončnica, žafran ali soja. Nenasičene maščobe so boljše od nasičenih maščob.

Svetovna zdravstvena organizacija jo definira kot porodno težo novorojenčka, ki znaša 2499 g ali manj, ne glede na gestacijsko starost.

Je enako kot enota mg/kg.

Je porod pred 37. tednom gestacije.

Protitelesa proti deamidiranemu peptidu gliadina, ki je del glutenskega kompleksa. Z izrazom deamidiran se označuje dejstvo, da je bila osnovna struktura gliadina že spremenjena pod vplivom delovanja tkivne transglutaminaze.

Neustrezna mineralizacija kosti v otroštvu, ki je posledica pomanjkanja vitamina D. Povzroči lahko deformacije kosti, kot tudi pogostejše zlome.

Kadar simptomi in znaki celiakije ne izginejo oz. se ponovijo navkljub strogi brezglutenski dieti, zdravniki to stanje imenujejo refraktorna celiakija.

Majhni, prstasti izrastki, ki se širijo v lumen tankega črevesa. Resice povečajo notranjo površino črevesne stene in omogočijo na razpolago večjo površino. 

Virus, ki povzroča hudo drisko, predvsem pri otrocih.

Gre za primarno imunsko pomanjkljivost, za katero je značilna nemerljivo nizka raven imunoglobulinov A (IgA) v krvi in izločkih, pri tem pa raven drugih imunoglobulinov ni znižana. Imunoglobulin je drugo ime za protitelo. 

Je pogosta bolezen črevesja, ki nastane zaradi motenj motilitete črevesja in preobčutljivosti črevesja. Za to bolezen so značilne bolečine v trebuhu, napihnjenost, sluz v blatu, zaprtje ali driska ali izmenjevanje driske in zaprtja.

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi.

To je poseben encim, poznan predvsem kot avtoprotitelo pri celiakiji.

Vnetje dela tankega črevesa, ki se imenuje jejunum, z značilnimi ulceracijami – razjedami na površini sluznice. Predstavlja redek zaplet refraktorne celiakije. Zdravljenje je zahtevno. V nekaterih primerih je potrebna kirurška odstranitev dela črevesa.

V maščobah topni vitamini so tisti, ki se razpršijo in hranijo v maščobi. Vitamini A, D, E in K so vitamini, topni v maščobah. Za razliko od vodotopnih vitaminov se v maščobah topni vitamini hranijo v telesu. Ker se shranjujejo skozi daljše časovno obdobje, je mogoče doseči toksičnost zaradi prekomernega uživanja.

Ta vitamin je pomemben za normalno nastajanje rdečih krvnih celic in delovanje živčnega sistema. Nezaznano in nezdravljeno pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi do slabokrvnosti in trajne poškodbe živcev in možganov.

Kožna bolezen, za katero so značilna področja kože z izgubo pigmenta. To pomeni, da imajo ta področja svetlejšo barvo, kot okoliška koža. Vzrok je običajno neznan, smatra pa se, da gre za avtoimuni proces. Specifično zdravljenje ni poznano.

Kromosomska nepravilnost, pri kateri manjka del kromosoma 7. Značilna je blaga do zmerna intelektualna manjrazvitost in težave s srcem in ožiljem. Prisotne so tudi družabna osebnost, presenetljiva besedna dejavnost in značilne obrazne poteze.